Deželna vlada s Koroško fundacijo za promocijo gospodarstva (KWF) ter Agencijo za financiranje raziskav in razvoja (FFG) ponuja tudi finančne podpore – za leti 2020 in 2021 jih je na voljo 68 milijonov evrov.
Deželna vlada s Koroško fundacijo za promocijo gospodarstva (KWF) ter Agencijo za financiranje raziskav in razvoja (FFG) ponuja tudi finančne podpore – za leti 2020 in 2021 jih je na voljo 68 milijonov evrov.
Inkubator Build! pomaga zagonskim podjetjem pri razvoju ideje. Center BABEG podpira tuja podjetja pri vstopu na avstrijski trg, Slovenska gospodarska zveza Koroške pa tako pomaga podjetjem iz regije Alpe-Jadran, tudi slovenskim. Podjetja se s spodbudo povezujejo v panožne grozde, denimo v močan grozd Silicon Alps, ali pa se pridružijo enemu od številnih tehnoloških parkov, s čimer še razširijo svoje možnosti in mrežo ter povezave z velikimi podjetji, kot je Infineon. Slednji denimo gradi 1,6 milijarde evrov vredno raziskovalno središče in nov proizvodni obrat. Ta bo najsodobnejša tovarna varčnih čipov na svetu in s tem vložkom bodo dobili priložnost številni raziskovalci, delavci in podjetja. Hkrati je to izjemna priložnost za sodelovanje najrazličnejših podjetij in skupen nastop na globalnem trgu.
Šolski primer celovitosti in povezanosti v podjetništvu je Znanstveni in tehnološki park Lakeside v Celovcu. »Ena in ena je enajst,« pravijo in tako tudi delujejo – dolgoročno in izrazito usmerjeno v (tehnološko) prihodnost. »Naše osnovno poslanstvo je negovati povezave med inovacijsko naravnanimi podjetji, ki jih gostimo, univerzo in raziskovalci,« pravi David Pitschmann iz parka Lakeside. »Pri tem nam pomagajo tudi izvrstno 5G-igrišče, raziskovalni laboratoriji, kot je Inštitut za robotiko Joanneum, in največja testna dvorana za brezpilotna letala v Evropi.«
David Pitschmann
Nad inovacijami in raziskovanjem pa navdušujejo že najmlajše. »V parku imamo pet različnih vrtcev, s tem pa negujemo usmeritve, ki so za nas pomembne – medkulturnost, podjetništvo, odprtost,« pravi Pitschmann. »V tehnološkem parku je tudi velik del ene od stavb namenjen izobraževalnim laboratorijem. Ti motivirajo otroke in študente za znanost in tehnologijo. V laboratorijih lahko izdelajo svojega robota, se preizkusijo v ustanavljanju podjetja, raziskujejo mikro svet, kemijo, fiziko in biologijo.« Lani jih je obiskalo kar 17.000 mladih. Tudi tako jim uspeva iz malega delati veliko.
Kot je prostor odprt za otroke, je tudi za nova podjetja z dobro idejo. Zanje vselej najdejo prostor. In ta je čudovit – v neposredni bližini Vrbskega jezera, obkrožen z drevesi.
Podjetniški mehanizmi omogočajo, da vsa, tudi tuja podjetja dobijo priložnost, da predstavijo svojo idejo, jo razvijejo in povežejo s kupci ali podjetji, s katerimi bi lahko sodelovala.
Najpomembnejše koroške industrijske panoge so sicer mikroelektronika, informacijska tehnologija, strojegradnja in lesarstvo. Razvile so se s prihodom velikih podjetij, kot so IBM, Siemens in Infineon, ki je največji proizvajalec čipov na svetu.
Haslinger Stahlbau
Toda samostojno ali v navezavi nanje so skoraj neomejene možnosti tudi za podjetja drugih panog. Ko v gospodarski ekosistem vstopijo veliki, dobijo priložnost tudi manjši. Medtem ko se v naravi veliki hranijo z manjšimi, v podjetniškem okolju z njimi sodelujejo. V ekosistemu koroškega podjetništva vladajo sožitje, sodelovanje ter izmenjava znanja in izkušenj. Nihče ni premajhen in nihče ni prevelik, da ne bi mogel biti pomemben del podjetniškega sistema.
Gospodarska prostora Slovenije in Avstrije sta že zdaj tako prepletena, da delujeta kot eno. Meja ni ovira. Na avstrijski Koroški, ki je osredotočena na jutri, je tako mogoče skoraj vse: posel, investicije, razvoj, delo in življenje!
Za vse interese podjetij, posameznikov in raziskovalcev, ki se želijo s svojimi idejami preizkusiti čez mejo, obstajajo mehanizmi, dostopne in učinkovite rešitve ter finančne spodbude. Več o teh možnostih preberite tukaj:
Podjetništvo lahko učinkovito napreduje tudi zato, ker se Koroška z Digitalnim inovacijskim središčem intenzivno posveča digitalizaciji. Poleg tega pa z gradnjo dodatnih hitrih železniških povezav z Dunajem in širitvijo ranžirne postaje Brnca skrbi tudi za prometno-logistične zveze s svetom.