Zavezani biogospodarskemu načinu razmišljanja

Koroški kmetje delajo po strogih načelih dobrega počutja živali in najvišjih standardih kakovosti ter proizvajajo veliko kakovostnih, nagrajenih regionalnih živil. Tržijo jih neposredno na kmetijah, prek platform, kot je Genussland Kärnten , ali pobud, kot je slow food. Približno tretjina kmetijskih in gozdarskih gospodarstev je dejavna v glavnem poklicu in približno dve tretjini kot dopolnilna dejavnost. Približno petina površine Koroške (150.000 hektarjev) visokogorskih pašnikov se obdeluje, pri tem pa se le dobra tretjina uporablja za planšarstvo. Obdelovanje visokogorskih pašnikov bistveno prispeva k čudoviti kulturni krajini, po kateri je Koroška znana daleč prek meja.

Izpostaviti velja razvoj ekološkega kmetijstva. Na Koroškem je trenutno več kot 1.800 ekoloških kmetij – toliko, kot še nikoli. Tudi delež ekološko obdelanih površin glede na vse obdelovalne površine znaša 24,4 odstotka. Samo v letu 2018 se je 342 mladih kmetov odločilo prevzeti kmetijsko gospodarstvo, pri čemer jih je dežela Koroška podprla z 1,74 milijona evrov zagonskih sredstev. Z letnimi naložbami v višini okoli 168 milijonov evrov v posodobitev infrastrukture, stroje in gospodarske objekte koroški kmetje dokazujejo, da obstaja trend, nasproten opuščanju kmetijstva. Dežela pozdravlja tak razvoj, tako da je v letu 2018 namenila okoli 9,33 milijona evrov subvencij za naložbe v prihodnost.

Koroška se s 592.000 hektarji gozdnih površin ponaša z drugo največjo poraslostjo z gozdovi v Avstriji. Statistično tako na vsakega Korošca odpade več kot en hektar gozda. Za turizmom so les in lesni izdelki drugi najpomembnejši vir deviz na Koroškem – 20.000 oseb je zaposlenih v lesarstvu in gozdarstvu, 20 odstotkov gospodarske uspešnosti se v najjužnejši avstrijski zvezni deželi ustvari v vrednostni verigi gozd-les-papir.