Alexander Mann

Kako lahko poslovna ideja doživi uspeh? Kje lahko podjetniki uresničijo svoje načrte in s kom se je dobro povezati? Odgovarja poznavalec startup ekosistemov Alexander Mann, podjetnik z avstrijske Koroške.

Njegov poslovni uspeh se zdi pravljičen. Svojo pot od študija mednarodne ekonomije do pronicljivega poznavalca startup scene opisuje na dolgo, čeprav omeni le glavne mejnike. Pri svojem delu na področju zagonskih podjetij je podrobno spoznal slovenske podjetnike in njihove ideje. Ustanovitelj dveh izjemno uspešnih podjetij Pixapo in ThinKing, ki ima hkrati zelo izoblikovano mnenje o tem, kako se je treba lotiti posla, o slovenski podjetniški klimi govori v presežnikih. Obenem pa poudarja, kako pomembno je, da se podjetniki v regiji Alpe-Jadran povezujejo. Da med njimi ni meja ali ovir. In da lahko skupaj prodrejo na večje trge, kot sta Nemčija in Švica. Morda tudi zato Alexander Mann zase pravi, da se raje kot za Avstrijca (v Avstriji namreč živi in dela), Nemca (njegov oče je Nemec) ali Slovenca (njegova mama je koroška Slovenka) označi za državljana Evrope, če ne kar sveta.

Zagonskih podjetij se včasih drži predsodek, da so večinoma visokotehnološka. Ampak na avstrijskem Koroškem so iz številnih drugih panog.

Ja, v resnici jih je največ na drugih področjih: medicina, turizem, kulinarika, les, logistika, tehnologija vlaken ... Seveda pa potrebujemo tudi visokotehnološka podjetja, saj je priložnosti zanje na avstrijskem Koroškem veliko. Se pa nima smisla osredotočati le na visoko tehnologijo.

Tudi priložnosti za širitev z avstrijske Koroške je veliko.

Absolutno. Zaradi svojega položaja v regiji Alpe-Jadran je izjemno zanimiv poligon za širjenje na območje DACH – v Nemčijo, Avstrijo in Švico.

Avstrijska Koroška je kot neke vrste vstopna točka za evropski trg. Za podjetnika je namreč izjemno pomembno, da začne v okolju, v katerem lahko z relativno majhnimi finančnimi vložki testira svojo idejo, če deluje s kalkuliranim rizikom.

Proces pa poteka tudi v obratni smeri. Avstrijska podjetja denimo avstrijsko Koroško razumejo kot testni poligon za vstop na trge jugovzhodne Evrope. Če začnete tukaj, porabite manj denarja in lahko imate tim, v katerem zaposleni govorijo več jezikov, združujete znanje iz Slovenije, Italije in držav Balkanskega polotoka. In naenkrat lahko iz središča regije Alpe-Jadran dostopate do 80 odstotkov evropskega trga – proti severu in jugu.

»Vrednost ideje je v njeni uporabi,« je rekel Thomas Edison. Kaj potrebuje podjetnik, da lahko svoje ideje spremeni v posel?

Ideje so veliko vredne, največja umetnost pa je ugotoviti, katera je dobra in bo delovala na trgu. Tega vam ne more povedati hišni svet babic in tet, ampak izkušen strokovnjak, ki pozna podjetništvo, lokalne posebnosti, možnosti. Potrebujete torej objektivno mnenje. Ko laiki pokušamo vino, se enemu zdi dobro, drugemu pa zanič. Objektivno lahko njegovo kakovost določi samo sommelier. In sommmelier ni mogoče postati kar tako. Seveda pa imajo zadnjo besedo trg in stranke. A če je ideja dobra ter se obkrožite s pravim timom in povezavami, potem je možnost za uspeh že velika.

Ampak če nisi pripravljen vložiti vsega, startup ne bo uspel, pravijo mnogi. To je verjetno prvi del enačbe.

Res je, v sebi moraš imeti ogenj! Kdor dela za državne subvencije in potencialni velik zaslužek, ne bo uspel. Če ste strastno predani svoji ideji, pa zagotovo dobite pomoč z vseh strani. Na svojih predavanjih slušateljem odsvetujem samostojno pot, če je njihov cilj veliko denarja in dober avto. Povem pa: če vam vaša ideja kljub mojemu nasvetu ne da miru niti ponoči, potem je to ogenj, ki je zelo potreben za uspeh. Je pa treba investirati celega sebe in vedeti, da vam kljub temu morda ne bo takoj uspelo. Samostojna pot ni toliko naložba v idejo ali podjetje, ampak je predvsem investicija v znanje.

Mogoče prvi poskus podjetja ne bo uspešen, se boste pa naučili, kaj ne deluje. In to znanje je bistveno pomembnejše kot tisto, ki vodi k uspehu. Zato so tudi investitorji v zagonska podjetja vedno nekoliko zadržani do tistih, ki jim še ni spodletelo. Neuspeh je res priložnost, dragocenost.

Pri udejanjanju ideje pa je vseeno potrebna tudi finančna podpora. Kakšno je podjetniško okolje, ki na avstrijskem Koroškem daje možnosti za uspešen začetek?

Finančna spodbuda je pomembna, seveda. V tem smislu je na Koroškem za ideje dobro poskrbljeno, in to ne glede na narodnost podjetnika, ki se odloči delovati tukaj. Če imate dobro idejo, denar ni problem. Ampak zgrešeno je misliti, da potrebujete le denar in bo šlo. Kar zares potrebujete na začetku, je dober mentor, ki zna svetovati. (Svetovanje je tudi del programa za spodbujanje zagonskih podjetij na avstrijskem Koroškem.) Če mentor meni, da ideja deluje, bo vanjo vložil sam ali vas povezal z ljudmi, ki bodo investirali. Zato je bistveno, da se kot podjetnik enako intenzivno kot z idejo ukvarjate s spoznavanjem ljudi, širjenjem svoje ideje, povezovanjem z drugimi podjetniki in s potencialnimi investitorji.

Foto: Baurecht

Pa ni nevarno govoriti o svoji ideji z drugimi?

Nikakor, ne bojte se ljudem povedati o svoji ideji. Dolgo je trajalo, da ste prišli do stopnje, na kateri ste, ko vam je jasno, kako bi idejo razvili, kaj z njo storiti itn. Preden bi vam nekdo ukradel to idejo, bi se moral zelo potruditi, vložiti veliko denarja in časa, da bi prišel na vašo stopnjo znanja. To se ne splača. Raje investira v že razvito idejo, kot da jo izpopolnjuje sam. Je pa res treba biti hiter.

Vsakič, ko predstavljate svojo idejo, povejte kaj novega. Investitorji vas spremljajo, in če vselej poveste isto, bodo vedeli, da ideje ne razvijate.

Verjetno pa je tudi zelo pomembno, s kom se povežeš na začetku, kakšen tim oblikuješ okoli sebe.

Tim je nadvse pomemben. Zelo narobe je misliti, da boste lahko vse naredili sami. Fizično bi morda zmogli, ampak tako ideje ne morete razvijati. Treba je izbirati ljudi, ki so boljši od vas, ki vedo več kot vi. Hkrati pa je treba imeti sistem hitrega odpuščanja. To, da nimajo takega sistema, je ena največjih napak zagonskih podjetij. Če vidite, da sodelovanje ne obrodi pravih sadov ali da nekdo nima ustreznega znanja, se je treba od njega posloviti, in to po hitrem postopku.

Startup je namreč samo faza, ki v resnici ne bi smela trajati dolgo, nikakor pa ne več let. Največji cilj je iti skozi to fazo in ustanoviti podjetje, ki raste.

Na avstrijskem Koroškem radi sodelujete s Slovenci. Pri vas so dobrodošli. Zakaj?

Najprej zato, ker je za tim pomembno, da je interdisciplinaren, da imajo sodelavci različna kulturna ozadja in različne poglede na izzive. Slovenci imate izvrstne ideje, ste izjemni izumitelji z odličnimi rešitvami. Tudi sam imam v svojih podjetjih zaposlene Slovence in ljudi iz drugih držav.

Zakaj je povezovanje med podjetniki tako pomembno?

Preprosto zato, ker je to trening za možgane. Ko ste v stiku z ljudmi, ki imajo dobre ideje, ste prisiljeni neprestano razmišljati in tako najdete nove možnosti, poti. Na sedežu svojega podjetja del prostora dajem na voljo tudi drugim podjetnikom. Ja, seveda je glasno, ampak si pomagamo, neprestano izmenjujemo ideje, skupaj govorimo 13 jezikov. Hotel sem si zgraditi spodbudno podjetniško okolje. To je res izjemno pomembno.

Če ste zaprti v svoj mehurček, ne bo šlo dolgo.

Foto: Baurecht

Zato sem recimo organiziral startup vikende, na katerih smo se srečevali podjetniki, enkrat mesečno se sestanemo na neformalnem druženju in vedno se nam pridruži kdo nov. Tako širimo svoj vpliv, moč in domet.

Recimo, da imam idejo, kako iz odpadne plastične mase ustvariti nov trajnostni proizvod. Nisem vešča tehnoloških rešitev, nimam denarja, vlagateljev ali sodelavcev. Kje naj se lotim posla, če razmišljam, da bi začela na avstrijskem Koroškem?

Če imate dober poslovni načrt, se lahko prijavite za izjemno kvaliteten program Koroškega sklada za podporo gospodarstvu (KWF). Dobili boste finančna sredstva, da boste lahko v miru razvijali svojo idejo. Izdelali boste prototip, pridobili nove testne stranke, deležni boste svetovanja zelo izkušenih podjetnikov. A najpomembnejše je, da v tem času poskrbite za mreženje, da svoj telefon napolnite s kontakti. Lokalno se povežite s startupi. Od njih boste dobili ogromno uporabnih informacij. Vsi so pripravljeni pomagati. Tudi sam sem podjetnici iz Slovenije, ki je pri nas ustanavljala podjetje, posredoval nekaj kontaktnih podatkov, ki so ji pomagali na njeni poslovni poti. Zame to ni nič, zanjo je vse. Kolegialnost med startupi je zelo živa, ker se zavedamo, da se vsi lahko učimo drug od drugega. Zato bomo v kratkem ustanovili zvezo alumni startupov, tudi tistih največjih in najuspešnejših. Vsi bomo vanjo vložili svoj denar in čas, ker se zavedamo sinergijskih učinkov sodelovanja. Tako bomo tudi mi zagonskim podjetjem lahko pomagali s svojimi izkušnjami, znanjem, mrežo. Takšna izmenjava je za uspeh podjetij pač najpomembnejša.

Če vas zanima več in imate konkretna vprašanja, smo z veseljem na voljo.